Slovenski kulturni praznik je velikokrat povod, da na dan potegnemo Prešernove poezije, beremo Sonetni venec in recitiramo Vrbo.
Tokrat predlagamo kulturno čajanko s Prešernovimi piškoti in njegovo poezijo.
Izdelali smo piškotke na palčkah, ki smo jih okrasili s sladkorno maso, nanjo smo napisali nekaj znanih verzov ter Prešernovo silhueto, ki smo jo spretno izdelali iz črne sladkorne mase.
Lahko jih tudi postavite v skodelice in popestrite mizo za popoldanski obisk ali celo zabavo ob rojstnem dnevu, če slavljenec praznuje okrog kulturnega dne ali pa je drugače bolj pesniška duša.
Letos naj torej Prešernov dan ne bo le poln kulture, temveč tudi sladkarij. Piškote lahko podarite, zavijete jih v celofan, dodate pisan trak in že imate prikupno darilo.
Lahko pa piškote naredite, tudi po navodilu v verzih. Avtorica: Mirjam Furlan Lapanja
O, kuhar moj,
hitro se obrni,
četrt kile masla
s pol manj cukra
in jajcem umešaj,
dve skodeli moke s pecilnim presej,
vanilijo primešaj,
vse hitro umesi,
testo na hladno zadegaj
in pekače na tanko namaži.
Pečico vključi, kar močno razpali.
Nič se ne múdi,
moko na tanko po mizi potresi
in testo premesi,
valjar v roke vzemi,
da ga boš na tanko razvaljal,
ne premajhne piškote izrezal
in vanje palčke lesene potisnil.
Je pečica segreta,
pekači so polni –
vratca odpri,
piškote na vroče deni.
Previdno jih peci zdaj,
vmes pol Pokra preberi!
So bledi?
Počakaj, še Gobice prežuli!
Že rjavi?
Prepozen si!
Ali zlato dišeči?
Uspelo ti je … – Šalamuna odloži, pohiti!
Vmes posodo pomij,
moko pometi,
vse pobriši –
so piškoti že hladni?
Ne še!
Prav, je glih dost časa za Veso v zgibi!
A ne vesi se pod strop,
Golobovo beri!
Zdaj na spletu podobo Franceta najdi,
natisni jo, obreži,
Vmes se Venca, Vrbe,
Krsta spomni.
Sladko maso (le en del) s črno zgneti –
»manj strašna noč je v črne zemle krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi«.
Razvaljaj jo tenko
in obris poeta izreži.
Belo kot prsi njenih sneg razvaljaj tudi,
like izseci
in na piškote deni.
Pol le še v verze se zatopi in izberi –
morda v Prešerna,
lahko pa v Koviča Labrador,
Korunovo, Zajca in še koga sežeš.
Na podlago sladko
piši besede nekoristne –
in vendar slastne, nujne.
Pusti srcu,
da jih bere,
in duši, da jih izreka,
in krvi, da jih pije.
In potem?
Ja kaj pa misliš?
V keks ugrizni
vendar
in name ne pozabi!
