Pripravili smo recept za kremno porovo juho s kutinami. V juhi uporabimo dve sezonski sestavini, kutine in por. Kutino smo uporabili pri pripravi juhe, kar ni običajna izbira za uporabo kutine v prehrani. Ponavadi jo namreč najdemo v receptih za sladke marmelade in želeje (naš recept za kutinov žele najdete tukaj), a je juha s sadežem kutine polna okusa in prijetna sezonska popestritev.
Jesenska juha iz kutin in pora bo v jesenski jedilnik prinesla nove in nenavadne arome. Kaj je namreč lepšega, kot to da se kuhinja poveže z letnim časom, s čimer se naš dan poveže v spokojno celoto. Sezonska hrana je namreč okusnejša in nudi našemu telesu največ hranil. Današnje trgovske poti nam nudijo praktično enako ponudbo skozi vse leto, oddelek s sadjem in zelenjavo je pogosto enak tako aprila kot novembra. Mnoge vrste zelenjave uvažajo z drugega konca sveta, prenekatere pa prihajajo iz rastlinjakov, kjer pa zelenjava uspeva s hidroponičnimi sistemi. Nove tehnološke pridobitve so sicer koristne zaradi raznolikosti, ki nam jo ponujajo kljub izmenjavanju sezon, vendar je pomembno, da v naši vsakodnevni prehrani prevladujejo sezonski pridelki. Ti pogosto prihajajo iz bližnjih krajev, niso potrebovali dolgotrajnega skladiščenja in obdelave, zelo verjetno pa so uspevali na njivah in v sadovnjakih. Torej sezonska hrana je bolj sveža in okusna. Marsikateri sadež, kot je na primer kutina, pa običajno sploh niso bili deležni klasične sadjereje in torej niso bili škropljeni ali gnojeni. Bodimo pozorni in svojemu telesu privoščimo hrano, ki premore veliko hranil. S poseganjem po sezonski, krajevni zelenjavi, si bomo zagotovili bolj raznoliko prehrano, saj mnogih vrst ne najdemo v veliki distribuciji. Oskrba s krajevnim sadjem in zelenjavo pomaga lokalnim predelovalcem, da preživijo in da ostaja naša krajina obdelana in rodovitna. Obenem se izognemo dolgim prevozom, ki so potrebni zato, da se čilska jabolka pripeljejo k nam maja in španske jagode januarja, zaradi česar se po avtocestah vijejo dolge kolone tovornjakov med raznimi distribucijskimi središči.
Kutine so poznali že v antični Grčiji in so jih podarjali ob porokah, saj je veljala kutina za sveti sadež. Nevesta je grizljala košček sadeža, s tem si je osvežila dah, predno sta z ženinom odšla v svoje sobane. Ravno tako so kutine cenili stari Rimljani. V srednjem veku so jo v sadovnjake sadili poleg jablan in hrušk, saj ima gosto in razmeroma široko in slikovito krošnjo.
Poleti ji daje poseben pečat veliko temno zeleno listje. Spomladi nas razveseljuje zaradi belo rožnatih dišečih cvetov, jeseni pa slastnih plodov. Sadeži nas že od daleč opozarjajo z zlato barvo in aromatičnim vonjem. Naše babice so zaradi vonja postavile kutine v omare s perilom, da so ohranile svež vonj perila. Če sadeži niso popolnoma zreli, imajo dlakave lise, ki jih lahko obrišemo.
